Ob 21. uri so koncert otvorili Apropo. Gre za kranjsko skupino, ki zaradi svoje basistke na prvi pogled po postavi spominja na legendarno skupino The Pixies, ob prvih zvokih trobente pa na južnoafriške Boo!, vendar pa že od samega začetka preigrava predvsem avtorske skladbe. Sestavljajo jo štirje člani, ki za seboj sicer še nimajo prav veliko nastopov, vendar pa je bobnar Nejc Košnik, ki je odgovarjal na vprašanja, dejal, da se bo to sedaj spremenilo.

Naslednji so sceno prevetrili Profeel, band iz Radovljice, ki so ploščad pred Down Townom zatresli v bolj trdih ritmih metala. Že po skladbi ali dveh so občinstvo očitno navdušili, saj je le-to na koncu zahtevalo dodatek. V timskem duhu se je pred našo kamero posedlo kar vseh pet članov, ki jim največjo pohvalo pomeni pozitiven odziv občinstva in ki očitno v svojih nastopih izjemno uživajo.

Skupina Dustin Chambers, ki so prisotne z glasbo osvajali zatem, je poleg kvalitetne izvedbe skladb privlačna tudi zato, ker imajo vsi štirje člani nekoliko različen okus za glasbene zvrsti. Tako igrajo raznoliko glasbo, v kateri lahko vsak najde nekaj zase. Počasi zbirajo najboljše skladbe, ki jih bodo posneli na demo ploščo. Ime »Dustin Chambers« je nastalo na zelo posrečen način – band namreč prihaja iz Praš in vadi v kleti.

Zadnji, a zato ne manj pomembni, so nastopili člani skupine Ne še. V primerjavi z ostalimi nastopajočimi so ti člani nekoliko mlajši, vendar ni zaradi tega njihova glasba nič manj kakovostna. Poleg obvezne kitare, bas kitare in bobnov h glasbeni spremljavi svoj čar dodata še flavta in klaviature. Zanimivo pri njih je tudi to, da večino izmed njih poleg glasbe povezujejo tudi sorodstvene vezi.

Na tovrstne festivale se človek odpravi rahlo skeptičen, v smislu, da ne pričakuje ničesar novega, vendar so te štiri skupine dokazale, da se tudi na slovenski glasbeni sceni še vedno lahko najde kaj svežega.

Tekst: Maša Nahtigal

Snemanje: Tim Pregrad

Montaža: Matevž Vugrin

Fotografije: Nace Grgorinič