Vsako nedeljo, že kar nekaj let zapored, se zbiramo v Klubarju na potopisnih večerih. Skupaj smo »prepotovali« že kar veliko sveta. V nedeljo, 25. aprila 2010 nas je Zainal Arifin popeljal v njegovo rodno deželo, Indonezijo.
 

Zainal je v Slovenijo prišel pred desetimi leti. Tu se je ustalil, poročil in dobil hčerko. Preživlja se z masiranjem, vsake toliko časa pa se potrudi in si vzame čas za predavanja o Indoneziji. Ker mu je slovenščina še dokaj neraziskana španska vas, smo se vsake 3 minute nasmehnili njegovi izgovorjavi. Indonezijo nam je predstavil zelo podrobno. Izvedeli smo, da je največja muslimanska država na svetu, ter da šteje več kot 230 milijonov prebivalcev. Razdeljena je na 17 tisoč večjih in manjših otočkov.
 

Predstavil nam je wayang - to so nekakšne lutke, narejene iz kravjega usnja. Njihov upravitelj, dalang, stoji za zastorom, tako da publika spremlja samo lutkino senco. Izvedeli smo, da je batik blago, katerega prozivod je zelo dolgotrajen, saj ga delajo s voskom in samo nanašanje voska vzame veliko časa. Za približno meter batika potrebujejo tri mesece, da ga spravijo v končni idelek. Zato ste lahko prepričani, da boste za meter blaga odšteli vsaj 500 ameriških dolarjev.
 

Večini prisotnih je bil najbolj všeč market ob železnici, ki je eden izmed mnogih pokazateljev, kako se kulture po svetu razlikujejo. Vaščani se namestijo ob tirnicah in dokler so tirnice prazne, po njih hodijo stranke in si ogledujejo ponudbo, ko zaslišijo vlak pa se zelo počasi umaknejo. Ponekod so iz protesta tudi že ukradli nekaj tirov. Zanimive so bile tudi hiše, ki so se razlikovale z etnično skupino. Nekatere so bile podobne narobe obrnjeni ladji, druge so se ravnale po pravilu 7 dni, ki se po domače glasile nekako takole: »Vseeno kaj je bilo v preteklosti in kaj bo v prihodnosti, pomemben je samo današnji dan.«
 

Veliko nam je še povedal o plemenu Jayapura, ki se popolnoma razlikuje od vseh ostalih Indonezijcev. Lovijo in živijo tako, kot so njihovi predniki pred 2000 leti. Ogledali smo si mnogo posnetkev o vseh temah, najbolj impresivni pa so bili posnetki Komodo kuščarjev in orangutanov, ki so bili iz nekega razloga nadvse humorni.
 

Po uri in pol sproščenega komentiranja slik smo v Klubarju preživeli še en prijeten večer, za prisotnost pa smo bili nagrajeni z zemljevidom Indonezije.
 

Na zdravje! Oziroma, kot bi Indonezijci, tepuk tangan!

Več slik s potopisnega večera tukaj.

Tekst: Tjaša Stojanoski
 

Foto: Matej Slabe