Dvorana nas je pričakala v zelo vedrih, pomladnih barvah in z mnogo cvetja. Simfoničnemu orkestru je zanesljivo in odločno poveljeval maestro Nejc Bečan, glavno besedo pa so imeli tokrat solisti. Pogovarjali smo se z dvema izmed kar šestih solistov, o tem kako se počutita na odru.

Za intermecco smo slišali malce poezije, kdo drug kot skladatelji pa še zna tako ubesediti čustva, kakor so to prav poeti. Z malce šepajočimi interpretacijami so bili z nami od Bukowskega (Ti), Mile Kačič (Slovo) do Kosovela.

Koncert sta povezovala v kuti Afrodite in Erosa odeta voditelja, ki jima je uspelo brez govoranc, ki po njunih besedah uničujejo ljubezenski patos. Odru se ni mogel izogniti somentor orkestra, Mihael Šorli, ki je občinstvu na koncu zagrozil s požarno vajo. Le temu so, ob stoječih ovacijah, namenili kar tri bise, izmed katerih moram omeniti duet Bečana in Zevnika, ki oba Vjerujeta u ljubav.

Prof. Primoža Zevnika smo povprašali kako je zadovoljen s koncertom in če ob tako dobro izpeljanih koncertih resnično potrebujejo dovoljenje ravnatelja.

Na koncertu so zadnjič nastopali nekateri dijaki iz četrtih letnikov, vendarle pa je to slovo, po besedah Zevnika, zgolj formalno, saj orkester nikakor ne sestoji zgolj iz dijakov.

Za konec pa še besede poeta Albina iz Dolenje vasi, ki ga je navdihnil solo mlade izvajalke: ''Še sedaj ne morem verjeti, da nam je nocoj ta čudoviti nežni dekliški cvet, znal in zmogel tako čudovito nežno pesmico zapeti.''

Če si zaželite romantike, bo naslednji koncert že danes.

Novinarka: Tea Derguti

Snemalec: Tim Pregrad

Montažer: Uroš Šterbenk

Foto: Žan Kuralt