Goran Vojnović, ki je po izobrazbi filmski režiser, se je javnosti pokazal leta 1998, ko je v samozaložbi izdal svojo prvo pesniško zbirko Lep je ta svet. Leta 2009 je z romanom Čefurji raus! prebil led v slovenskem literarnem prostoru ter zanj prejel veliko pozitivnih kritik, leto kasneje pa po njem naredil monokomedijo, s čimer je roman približal tudi tistim, ki si namesto branja rajši ogledajo gledališko igro. V letu 2011 je izšel njegov drugi roman Jugoslavija, moja dežela, ki smo mu na literarnem večeru namenili največ pozornosti.

S Petro Ajdovec sta se pogovarjala o vsebini in tematiki tega romana, nato pa se dotaknila tudi sedanjega stanja in problema jugonostalgije v Sloveniji. Po njegovem mnenju smo nasploh preveč nagnjeni k črno-belemu gledanju, vse je dobro ali pa je vse slabo. »Jugonostalgija,« pravi, »je škodljivo zanimanje za preteklost jugoprostora ... namesto tega, bi se morali zanimali za kulturno dogajanje v njem v sedanjem času, saj bi s tem lahko veliko pridobili.« Na vprašanje o političnih temah, je odgovoril z zaskrbljenostjo nad tem, da jo jemljemo preveč resno. 

Vojnović je sicer režiral tri kratke filme – Fužine zakon, Sezona 90/91, Moj sin, seksualni manijak – ter z Markom Šantićem napisal scenarij za film Sretan put Nedine, ki je osvojil nagrado Srce Sarajeva in bil nominiran za nagrado evropske filmske akademije. Kot filmski publicist sodeluje s številnimi filmskimi revijami in časopisom Dnevnik ter objavlja kolumne na literarnem spletnem portalu Beletrina.si in v študentski reviji Element. Kolumne je tudi izdal v zbirki z naslovom Ko Jimmy Choo sreča Fidela Castra pri Študentski založbi.

Mi smo ga vprašali, kaj je glavno sporočilo njegovega zadnjega romana Jugoslagija, moja dežela, ter če se najde v liku glavne osebe, razkril pa nam je tudi, kaj pripravlja v prihodnje. Svoje vtise o njegovih knjigah so nam zaupali tisti, ki so se udeležili literarnega večera. 

Novinarka: Maja Šter

Snemalec: Miha Nosan

Montažer: Žiga Žužek

Foto: Žiga Žužek