O razstavi pravijo, da z njo ne želijo iskati krivcev, želijo zgolj preprečiti, da bi se kaj takega v prihodnosti še kdaj zgodilo. Zato smo dolžni iskati načine, kako tovrstne posege preprečiti. Prevelikokrat se je že zgodilo, da so delo naših prednikov preprosto zasuli, poglejte primere ljubljanske Špice, Kopra in Izole. Škoda, ki tako nastane je nepopravljiva, vidimo jo lahko v turizmu, gospodarstvu, da ne govorim o škodi v kulturni zavesti. Prav zato so pogrešali večji odziv javnosti in kulturnikov. Potrebno je omeniti, da niti vsi, ki so delali na najdbišču, niso vedeli kaj se dogaja. Prvi dan so bili na delu in so izkopavali čudovite izdolbine, narejene zaradi prednikovega izkopavanja mlinskih kamnov, drugi dan pa so po televiziji opazovali kako so na to isto mesto zapeljali bagerji in uničili 2000 let dela.
Z vodjo izkopavanj, g. Rafkom Urankarjem, smo se pogovarjali, kaj so našli na mestu starega hotela Jelen, da je bilo tako pomembno, vendar pa izgleda še vedno ne tako, če je bilo vladno dovoljenje za rušenje izdano še pred valualizacijo najdišča. Na tem mestu je bilo v rimskih časih naravno jezerce, kamor so odlagali vredne predmete za srečo, nekaj tovrstnih predmetov lahko vidite razstavljenih v vitrinah Galerije Mestne hiše. Tu poteka srednjeveško mestno obzidje in jarek ter nenazadnje najvidnejše, kamnolom mlinskih koles, katera so izkopavali ročno, vendar so bile izredno natančno obdelane. Urankar pravi, da se takšne stvari ne da opisati, tako kot se ne da opisati grških templjev. Tako nam tudi 3D projekcija najdišča, ki so jo pripravili s pomočjo posebnega topografskega čitalca, ne more pričarati vzdušja, ki je tu vladalo.
Uničene je torej do 2000 let zgodovine in enormne količine dela, ki so jih z bagerji, po naročilu naročnikov, v treh dneh uničili. Muzejska svetnica ga. Verena Vidrih Perko, pravi, da nas povzročena škoda meče na stran barbarov in da še vedno ne more verjeti, da je zazrtost v kapital prevagala moč kolektivnega spomina ljudi, saj bi mogla dediščino, bolj kot zakon, zaščititi prav javnost. Naj gre tu za prelaganje odgovornosti pristojnih institucij ali moč kapitala, izgubili smo del svoje zgodovine in onečastili prizadevanja naših prednikov. Kaj več o tem pa si lahko ogledate v prispevku.
Novinarka: Tea Derguti
Snemalec: Domen Balantič
Montažer: Domen Balantič
Foto: Tea Derguti
