Doprsna bronasta upodobitev akademske kiparke Irene Brunec Tebi je njegova realistična podoba iz njegovih srednji let in tudi slika njegovega karakterja. Bil je zelo odločen mož, tudi ko ga je zadela tedanja gospodarska kriza in mu upniki niso plačali, ni obupal, čeprav je bilo težko. Vseskozi se je zavedal, da lahko pričakuje dobro delo le od delavca, ki bo v redu prejemal plačo in imel primerne priložnosti za delo, če pa to ni bilo opravljeno kot je bilo potrebno, je ukrepal. ''Da, poznal sem ga, moj oče je delal zanj,'' pove mimoidoči gospod kipu na pročelju bivšega uglednega hotela Stara pošta.
V najboljši časih je tako Kranjsko stavbno podjetje in kasneje Gradbena družba Josip Slavec & comp. zaposlovalo 300 delavcev. Poskrbeli so za gradnjo tedaj razvijajočega industrijskega mesta (govorimo o letu 1925): tovarno pletenin IKO (bivša Magma na Maistrovem trgu), Inteks, Tekstilindus, Gaštejski klanec, ki nas čez železnico vodi od Labor do Savskega mostu, stavbo Ljudske univerze, Trgovsko šolo, Zdravstveni dom, stari Gasilski dom in še in še bi lahko naštevali.
Če vas zanima več, si lahko pogledate knjigo dr. Zvonke Z. Slavec, Dosežki slovenskega gradbeništva in stavbenik Josip Slavec, ki je na novo izšla s številnimi fotografijami Kranja, kakor je izgledal včasih. Razstavo nekaterih fotografij si lahko ogledate tudi v Galeriji Kranjske hiše, v petek pa je mogoč tudi zadnji ogled te razstave v kranjskih rovih, ki jih je zgradilo, uganite čigavo podjetje.
Novinarka: Tea Derguti
Snemalec: Tim Pregrad
Montažer: Uroš Šterbenk
Foto: Gorenjski glas, Kranjski zbornik 2000, Gorenjci.si
