Za ta prispevek sem se odločila, ker vam lahko iz prve roke povem, da je ponekod za prevoz zelo slabo poskrbljeno. Sem ena izmed tistih, ki se s tem soočajo iz dneva v dan. Živim namreč v majhni vasici Podljubelj v Tržiču, kamor naj bi avtobus iz Tržiča peljal le enkrat dnevno, ob 14.40, po mojih podatkih, ki sem jih dobila od sovaščanov, pa sploh ne pelje.

Vsi srednješolci iz vasi moramo za prevoz do šole in nazaj poskrbeti sami, kar niti slučajno ni lahko, da o raznih izvenšolskih aktivnostih ne govorim. Vsekakor pa to ni edini kraj s takimi problemi, že v Tržiču jih je nekaj, kaj šele v okolici Kranja in po Gorenjskem. To ne predstavlja težave le nam, dijakom, temveč tudi starejšemu prebivalstvu, ki niso več zmožni voziti avtomobilov, ali pa le tega nimajo. Že večkrat sem zasledila pritoževanje starejših, da je njihova edina možnost večurno pešačenje, kar pa ni za nikogar prijetno. Še posebej, če potrebujejo zdravniško pomoč in podobno.

Mimoidoči  so omenili tudi previsoko ceno avtobusnih vozovnic, tudi s tem se nas prav zagotovo veliko strinja.

Zdaj nam je situacija jasna, toda kaj lahko storimo proti temu? Malo sem se pozanimala pri sovaščanih, če nameravajo ukrepati. Dejali so, da bodo na prvem sestanku krajevne skupnosti zahtevali avtobusni prevoz vsaj dvakrat tedensko, da si lahko priskrbijo vse, kar potrebujejo za osnovno potrebo, saj v vasi nimamo niti trgovine ali vsaj pekarne.

To je eden izmed načinov, kako ukrepati, jaz pa srčno upam, da bo tudi ta prispevek začetek pozitivnih sprememb!

Novinarka: Arnela Nadarević

Snemalka: Tea Derguti

Montažer: Domen Balantič