Odpravili smo se po ulicah Kranja in ugotovili da bo v sredo popoldne težje kot je bilo pričakovano, dobiti pred mikrofon študentsko populacijo. Je ta izginila v Ljubljano, se doma uči? V glavnem, na ulicah skorajda ni bilo moč zaslediti študentov. Odmeva tudi klic mimoidočega: "Bazen so nam vzeli, Kranj je mesto duhov!"

Zaenkrat bi poudarila očitne stvari: vrtec pri avtobusni postaji je še vedno zatočišče narkomanov, avtobusna postaja izgleda kljub prenovljenemu Bus pubu in pobarvanemu robniku še vedno zelo slabo, pot do železniške pa se za utrujenega pešca kar vleče. Glasbena šola je razdrobljena na dve ali še več lokacij, orkester pa se mora pogosto seliti. Primerna koncertna dvorana za zahtevne poslušalce je šele na Brdu.

"Najprej bi zamenjal župana," pravi mimoidoči stanujoči v Kranju in že nam pogled zastre ogromen zelen šotor, ki pokriva še svežo rano na cestni površini. Kamion cestnega podjetja odpelje razriti asfalt. Druga sogovornica se pritožuje nad nepremišljeno obnovo starega dela mesta in zaradi pomanjkanja prave ponudbe, ki bi privabila nakupovalce v mestno jedro. Seveda, najlažje se je pritoževati. Upamo da se bodo težave, ki jih ostali ne vidimo, kmalu razrešile, do tedaj pa po svojih najboljših močeh Kranj soustvarjajmo tudi sami.

Novinarka: Tea Derguti

Snemalec: Uroš Šterbenk

Montažer: Žiga Žužek

Fotografije: Oto Žan, Žan Kuralt