Že ob vstopu v njihovo ustvarjalno zatočišče, ki je polepljeno s posterji Londona in seveda s trikotno peno za akustiko, ti je takoj jasno, kam so fantje namenjeni: London. Zgled so jim prav bendi Združenega kraljestva, še posebej Arctic Monkeys in prvoligaši slovenske indie scene, We can't sleep at night.

Začetki ustvarjanja so bili upor pasivnemu poslušanju glasbe, ki jim ni bila všeč. Samo Jure Bežan je bil glasbeno  pismen, Anže Babič in Luka Pavlin, pa sta se bobne in bas kitaro  začela učiti od prve lestvice. To je bilo seveda še v času ShoeShinersov,  kjer z njimi kitarsko solira še Grega Posnjak. 'Shoeshiji' še vedno obstajajo, oboževalci ne skrbite, le kreativnost so fantje sistematično razparcelirali med tri bende.

''And I feel love for the furry walls, And I feel love for the furry walls.'' V tretji bend so vključili domače kreativne potenciale, Maša Bertoncelj na klaviaturah je Lukova ljubezen, Ajša Tepina na vokalu pa je sestra Juretovega dekleta. Seveda pa se zvokovno precej razlikujejo, The Furry Walls pač s svojim imenom ne morejo 'ružiti' tako močno, kot trojica.

Fantje so se povezali tudi z ustvarjalci, tako da za vsak koncert nastane napovedni video, iščejo studijski zvok, na vajah so pogosto tudi kakšni fotografi, poslušalci, ki jim z veseljem zapozirajo kakšno novo pesem. Teh je že preko 60, tako da je že skrajni čas za CD.

Spremljajte jih, naslednji koncert, komaj tretji po vrsti, je že v torek, 21. junija, v Gromki na Prazniku glasbe (Fete de la music). Slišali boste lahko tako Furry Walls, kot The Vast Blasts. Yeah, Rock'n'Roll!

Novinarka: Tea Derguti

Snemalec: Alex Mladenov

Montažer: Žiga Žužek

Foto: Oto Žan, Žiga Žužek, Gašper Parte