Na odru so zaradi kilometrine zelo sproščeni, za intermezzo Boštjan Gombač rad postreže s kakšnimi pikrimi šalami, Boštjan Narat pa nas s svojim žametnim glasom vpelje v pesem, ki sledi. Kranjskemu občinstvu so v urici in pol (za več ni bilo dovoljenja) ponudili po delček iz vsake od svojih petih zgoščenk, odličen izbor, ki ga lahko navedem zaradi prisvojenega lista z repertoarjem.

Začeli so inštrumentalno z Mesečne krave pasejo mesec, nadaljevali v družbi obvezno v rdeče opravljene Vesne Zornik z Jabukom, z njihovega prvenca (Z)godbe so nam odigrali Zrelo je žito in Ta lipovsko, veliko je bilo komadov z letošnjega novega cdja Noč čarovnic, kjer sodelujejo s Svetlano Makarovič; še posebej bi izpostavila njenega Zelenega Jurija. Manjkale niso niti skladbe z njihovih ostalih cd-jev Kmečka ohcet iz 2006, Babje leto iz 2004 in Cvik cvak! iz 2008. 

Še posebej zanimivi so bili zadnji trenutki koncerta, ko je skupina namesto instrumentov, uporabila kar kovinsko odrsko konstrukcijo. Navdušili pa so nas tudi drugi njihovi ekstravagantni instrumenti, kot so piščalka, bobnarske paličice na kitari, žaga in tudi improvizacije ni manjkalo, saj so vsi odlični glasbeniki, ki si to lahko privoščijo. Narečna besedila z brundanjem zvenijo magično, primer pa lahko najdete tule.

Upamo, da kmalu pridejo nazaj v Kranj, saj so odlični! Do takrat pa si poglejte kaj pravi Tibor Mihelič Syed, ki je ponavadi na bas kitari in Boštjan Narat, kitarist, o počutju na mladem kranjskem odru, sodelovanju s pesniki in o založenosti glasbene tradicije. 

Novinarka: Tea Derguti

Snemalec in montažer: Uroš Šterbenk

Foto: Tea Derguti