Dokaz za to je tudi včerajšnji protest v Ljubljani, na katerem se je po poročanju medijev zbralo okoli 3000 ljudi. Protest je potekal tudi v Mariboru, a tam je bila udeležba veliko manjša, na Trgu Leona Štuklja naj bi se zbralo okoli sto ljudi.

Kaj sploh je takega pri tem sporazumu, da razvname take množice in celo povzroči, da se veleposlanica v Tokiu opravičuje slovenski javnosti za podpis sporazuma, ki ga je po njenih besedah podpisala med podpisovanjem nekih drugih, očitno manj pomembnih dokumentov. Acta je definirana kot trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju. Vsebina namreč skoraj v celoti zajema pravna vprašanja pregona trgovine s ponarejenim blagom in kršitvami avtorske in drugih pravic intelektualne lastnine. V Tokiu so ga podpisali predstavniki Evropske komisije in predstavniki dvaindvajsetih od sedemindvajsetih članic Evropske unije. Sprejetje naj bi sicer morali potrditi še Evropski parlament ter parlamenti držav članic. Sporazum naj bi ostreje izvajal nadzor nad kršitvami avtorskih pravic ter ostreje obravnaval kršitelje.

Kar je najbolj sporno pri celotnem sporazumu, je dejstvo, da naj bi bil že za najmanjšo kršitev avtorskih pravic ter intelektualne lastnine namenjen kazenski pregon kršitelja. Problem nastane, ker ta člen pripelje do za mnoge zelo grob in prevelik vdor v zasebnost posameznika. Za ustrezno nadzorovanje in s tem varovanje intelektualne lastnine bi seveda bilo potrebno nadzorovati posameznike in njihovo brskanje po internetu. Verjetno pa ne želite, da vas vedno nadzorujejo,ko brskate po internetu, kajne? Acta naj bi v različnih členih kršila pravice zasebnosti, vpeljevala nadzor in ukinjala svobodo komunikacije in govora. Sporazum močno radikalizira obstoječi nadzor nad svetovnim spletom in v mnogih primerih  preprečuje prost dostop do informacij.

Pozabiti ne smemo niti na to, da poleg varovanja in nadzora nad intelektualno lastnino Acta določa tudi nadzor in preganjanje nad ponarejevalci različnega blaga, po navadi dizajnerskih izdelkov. Največja ironija Acte v tem členu je, da je nista podpisali ne Kitajska niti Indija, ki sodita med države z največjo proizvodnjo ponarejenih artiklov na svetu.

Slovenska stroka je ostro nastopila proti podpisu sporazuma. Eni izmed najostrejših nasprotnikov so seveda člani Piratske stranke Slovenije, kjer poudarjajo, da je Acta sporazum, ki omejuje svobodo ter zavira razvoj. Glas sta povzdignila tudi Sazas in Slovenska unija glasbenih ustvarjalcev, kjer menijo, da bi sprejetje Acte lahko pomenilo smrt nove in neodvisne avtorske ustvarjalnosti. Sporazumu nasprotuje tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.

Kljub podpisu veleposlanice pa še vseeno obstaja možnost, da Slovenija sporazuma ne sprejme, če spodleti ratifikacija v parlamentu. Upajmo, da bodo poslanci razmišljali v pravi smeri.

LUKA STARE