Čeprav smo v Sloveniji, ki ni ravno velika, je izbira pestra, za moj okus je bila celo prepestra. »Skrajšani« seznam želja je obsegal pet različnih fakultet oziroma študijskih smeri. Predstavljajte si muke kakega Američana, ki v večmilijonski generaciji bodočih študentov najprej izbira med nekako toliko zveznimi državami, kot je pri nas fakultet, nato pa še toliko univerzami, kot je pri nas programov. Potem ga skrbi, ali bo sploh sprejet – kar je pri nas na večini fakultet dokaj nezahtevno – in ali bo dobil štipendijo ... V glavnem, po eni strani smo lahko kar srečni, da šivimo in študiramo tu, čeprav mogoče manjka visokokvalitetnih programov. Po te greš kasneje tako ali tako lahko v tujino, zdi pa se mi tudi, da same fakultete ugotavljajo, da so nekatere spremembe na boljše nujne.
Na vas, dijake zadnjih letnikov, sedaj verjetno vpliva precej različnih faktorjev. Od staršev, učiteljev, prijateljev, ne nazadnje prispevkov na televizijskih ekranov, pa tudi različnih vzpodbud s strani države v obliki dodatkov za smer študija in podobno. Vendar ne pozabite, da morate zadnjo odločitev sprejeti sami, ker jo boste tako ali drugače tudi sami plačali. Pogosto se denimo sliši, da bi morali dijake bolj spodbujati k vpisu na naravoslovne fakultete, ker da tam je prihodnost (in službe). S tem se načeloma strinjam, vendar ne za vsako ceno. Kako hitro boste dobili službo je navsezadnje odvisno tudi od tega, kaj boste počeli ob študiju in kje si boste nabirali izkušnje. In koga boste vmes spoznali. In tako naprej. Zato, kamorkoli boste že šli, bodite aktivni, spoznavajte ljudi in se učite tudi zadeve, ki so na videz daleč od vašega študija. Če zaradi tega že ne boste našli dobre službe, boste – oprostite mi tale kliše – obogatili vsaj svojo dušo, si razširili obzorja, pa še kakšno zanimivo zgodbo več boste imeli za povedati.
Na zalogi imam sicer še malo obveznega soljenja pameti z nasveti, ki se jih še sam ne držim, se jih bom pa zagotovo naslednji semester, vendar vam bom raje prizanesel. Da je faks malce resnejša zadeva od prejšnjih izobraževalnih prigod je jasno samo na sebi, tako da je temu treba prilagoditi tudi navade in razvade. Če ne bo šlo prvo leto, bo šlo pa drugo.
Srčno upam, da ste do zdaj že ugotovili, kam vas najbolj vleče. Tisti, ki že »od nekdaj« ve, kaj bo študiral, je lahko izredno srečen, saj mu prav veliko ni treba razmišljati. Verjetno bo takim študij tudi najbolje šel od rok, pravzaprav od glave. Vsi drugi pa – želim vam hladno glavo in srečno roko, če se na glavo ne mislite zanašati. Po mojih izkušnjah, pa tudi izkušnjah mnogih kolegov, se v prvo zlahka ušteješ in pristaneš na programu, ki ti, namesto da bi širil obzorja, povzroča zgolj neko obliko slabega počutja.
DEJAN RABIČ
